Sodobni motorni promet je danes temelj vsakodnevne mobilnosti za večino ljudi. Z relativnim zvišanjem standarda življenja se je v zadnjih desetletjih hitro povečalo število avtomobilov in voznikov. Javni promet je sicer še vedno zelo pomemben in ga uporablja veliko ljudi, toda za marsikatere relacije je urnik javnih prevozov zelo skop, ali pa ga sploh ni. V Sloveniji je situacija taka, da je veliko vasi razpršenih po manj dostopnih področjih, zato tam ni avtobusnih linij, ali pa so zelo redke. Razmah avtomobilov je še dodatno poskrbel za ukinitev nekaterih manj obiskanih linij. Tudi razvejanost železniškega prometa je dokaj slaba, še zlasti pa je ta zaradi počasnosti in mnogih prestopov povsem neprimeren za premagovanje daljših relacij. Tako je za mnoge ljudi s podeželja dejansko avtomobil edino sredstvo, s katerim so lahko mobilni in povezani s svetom.
Zato je čim bolj zgodnje opravljanje vozniškega izpita za prebivalce ruralnih predelov tako rekoč nuja. Pri mladih velja opravljanje vozniškega izpita za nekakšen mejnik, ki (po navadi) sovpada s polnoletnostjo ali koncem srednje šole. Vožnja avtomobilov zahteva vozniški izpit kategorije B, ki ga lahko opravljamo od dopolnjenega 18. leta dalje, po dveh letih pa moramo oditi še na poligon varne vožnje, kjer nas čaka enodnevni tečaj varne vožnje.
Izobraževanje za vozniški izpit kategorije B se prične s teoretičnim delom. Predavanja o cestno prometnih predpisih naučijo kandidate vseh potrebnih teoretičnih pravil za vožnjo po cestah in soočanje z ostalimi udeleženci v prometu. Sledijo predavanja o prvi pomoči. Šele nato se lahko prične vožnja. Nekateri kandidati brez predznanja že na začetku odidejo na poligon varne vožnje, kjer se naučijo osnovnih spretnosti rokovanja z avtomobilom. Poligon varne vožnje omogoča varno učenje speljevanja in zaviranja. Drugi pa lahko že takoj zapeljejo na manj prometne ceste. Po tem, ko kandidat opravi vsaj 22 ur vožnje in je inštruktor prepričan v njegovo znanje, se lahko prijavi na izpit.